Z informatiko sem se srečala že v osnovni šoli, kot v srednji šoli in ravno tako na sedaj izbrani fakulteti. Obiskujem fakulteto za uporabne družbene študije, ki se večinoma izvaja v programu fakultete za informacijske študije v Novem mestu. V okviru tega programa obiskujem predavanja predmeta uvod v informatiko, ki je univerzitetni program. Pri tem predmetu smo v prvih urah predavanj spoznali osnovne pojme informatike, ki jih bom v nadaljevanju razložila. Informatika se je rodila v sredini tega stoletja. Raziskuje zakonitosti in teorije informacijskih dejavnosti, ter vplive informacij na človeka.
Prvi pojem je seveda informacija(ang. information). Informacija je beseda, ki ima glede na kontekst različne pomene. Pomeni lahko navodilo, komunikacija,… vsaka informacija prejemniku pove nekaj novega. Da sama informacija lahko obstaja potrebuje oddajnika in prejemnika. To pomeni da potrebuje nekoga ki to informacijo odda( npr. govorec) in nekoga ki to informacijo prejem (npr. poslušatelj). Informacijo prejmemo iz nekega podatka, ki je zanimiv za nas. Tukaj se vidi tudi razlika med informacijo in podatkom (ang. Data). Sam podatek je elementarni opis dejstev in sam po sebi nima pomena. Prikazan ni samo s sliko, kot je prepričanje mnogih, saj slepi ravno tako pridobivajo podatke. Prikazani niso le s sliko,ampak tudi z zvokom, črkam, smiselno urejenimi znaki, … Z obdelavo tega podatka dobimo potrebno informacijo. Če nek podatek rabimo je to za nas informacija. Na primer: napovedovalec vremena pove, da bo jutri sončen dan. To je za nas podatek, ki pa se spremeni v informacijo če ga obdelamo. Jutri gremo na piknik in potrebujemo znanje oz. informacijo kakšno bo jutri vreme. Tako smo iz podatka dobili informacijo.
Če se vrnem k samem pojmu informacija. Ta pojem so različni znanstveniki različno razložili. Navajam nekaj njihovih definicij:
Informacije so podatki, ki so obdelani tako, da so dobili pomen(Boci let al, 1991).
Informacija so podatki, ki so tako oblikovani, da imajo pomen in so koristni uporabnikom(Laundon&Laundon,2000). Poznamo dve vrsti informacij. To so zvezne ali analogne, ter diskretne ali digitalne.
Informacija v kontekstu informatike pa je digitalna beseda, ki je sestavljena iz 8 bitov.. Lahko so številke ali besede. Za kodiranje podatkov se najpogosteje uporablja program ASCII. Bit (ime bit izhaja iz angleškega izraza ťbinary digit) je ena od merskih enot za merjenje količine informacije. Je najmanjša osnovna merska enota in ima le dva možna odgovora, ki sta 0 in 1 ali dve medsebojno izključujoči si informaciji. Sledijo mu še byte ( oznaka B), ki je večja merska enota in je od začetka računalništva predstavljal od 5 do 9 bitov, sedaj pa je brez dvomov sestavljen iz osmih bitov, to omogoča predstavitev 256 možnih vrednosti. Večje enote pa so KB(=1024byte), MB(=1024KB), GB(=1024MB), TB(=1024GB), ter PB(=1024TB).če pogledamo vekikosti se razlikujejo za osem-kratno. Za informatike pa je pomembna še ena definicija in to je sporočilna sposobnost informacije. Ta nam pove, koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oz. koliko stanj zmore.
slika:
INFORMACIJA IN PODATKI
Ni komentarjev:
Objavite komentar